Uvodoma je dr. Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije in moderator strateške razprave poudaril, da je v sodobni družbi tveganj in ogrožanj varnost dobrina, katera potrebuje vse več pozornosti in sistemskega pristopa. Ustrezen sistemski pristop pri zagotavljanju varnosti v družbi, podjetjih in drugih organizacijah javnega in zasebnega okolja prinaša koristi, ki se odražajo na področju konkurenčnosti, sposobnosti preživetja in razvoja v zelo zahtevnih finančnih okoliščinah ter zagotavlja ustrezno delovanje organizacije. Zahtevnost naravnega in varnostnega okolja, ter tveganj s katerimi smo soočeni v Evropi močno vplivajo tudi na Republiko Slovenijo. Ponavljajoče  krize, negativni vplivi naravnega okolja, spremembe v geopolitičnih razmerjih, med do nedavnega partnerskimi državami, in varnostni izzivi digitalizirane, z informacijskimi tehnologijami, prežete družbe so nas pripeljale do točke streznitve, ko bo potrebno z lastnimi silami poskrbeti za varnost in odpornost delovanja širše družbene skupnosti. V zadnjem obdobju je tudi na strateški politični ravni prišlo do pomembnega soglasja o potrebi dodatnih korakov za zagotavljanje odpornejših družbenih skupnosti, odpornejše Slovenije in posledično tudi odpornejše Evrope. EU je v zadnjih letih sprejela cel niz pomembnih regulatornih dokumentov, ki že predstavljajo pomembne korake na področju zagotavljanja učinkovite zaščite in odpornosti določenih sistemov, kot so kritična infrastruktura izvajalci bistvenih storitev z vidika kibernetske varnosti, umetna inteligenca in ostalo. V tem trenutku pa poteka aktivna razprava kako poiskati pot za zagotavljanje višje odpornosti družbe kot celote tudi s stališča učinkovitejše obrambe.

Da odpornost postaja pomembna tema v celotni EU se je strinjal tudi evropski poslanec Marjan Šarec in poudaril, da odpornost razumemo vsi drugače, vsaka država drugače. Velja tudi, da pojem odpornosti pogosto nima enotne vsebine, kar ga na operativni ravni šibi. V različnih državah članicah odpornost pomeni različne stvari, od kibernetske zaščite do energetske samozadostnosti, od obrambne avtonomije do preskrbe z vodo. Pomanjkanje skupnega razumevanja pomeni, da tudi koraki za njeno uresničitev pogosto niso usklajeni. Prav usklajena vizija je ključna, če želimo Evropo, ki bo kos sodobnim grožnjam. Skupina Renew Europe zagovarja celosten pristop k odpornosti, ki povezuje različne dimenzije, od vojaške pripravljenosti do energetske samostojnosti, kibernetske varnosti in družbene kohezije ter gradi odporno demokratično družbo, ki je odporna proti dezinformacijam in zunanjim vplivom. Vendar ostaja še veliko dela. Med državami članicami, vključno s Slovenijo, so opazne razlike v razumevanju in prioritizaciji različnih vidikov odpornosti. Dokler ne bo skupnega jezika pri govorjenju o odpornosti, bo težko razviti učinkovite skupne mehanizme za njeno krepitev.

»Ne pozabimo na podporo naroda, saj je vojska lahko še tako močna, a če nima podpore lastnega naroda, če ni dobrodošla, težko uspe. Veliko je tudi v narodni zavesti, v domoljubju. Ni samo tehnika, tehnika brez srca in duše je mrtva. Kar se Slovenije tiče, v tem mandatu smo se pridružili Iniciativi za zaščito našega neba, s petnajstimi državami – v začetku je bila Slovenija med prvimi oziroma prvopodpisnica skupaj z Nemčijo – sistem IRIS-T, ker smo ugotovili, da je Evropa izredno slabo zaščitena proti zračno, sploh pa tudi Slovenija. Šli smo v mnoge nabave opreme. Veliko te opreme bo seveda uporabno tudi za tako imenovano dvojno uporabo, ne vsa, nekatera, veliko pa. Imamo pa v Sloveniji drug problem, to je družbeni problem. Vemo za kaj vse so gasilci klicani. Ko sem se kot župan leta 2014 soočil z veliko naravno katastrofo, žledom, nam je vse padlo, zveze, tri četrt občine odrezane od sveta. In smo šli po vaseh in po  zvočnikih, na starodavni način razglasili izredne razmere. Tukaj se začne, kajne? Danes pa – niti ne potrebujemo nekega konvencionalnega napada – samo zapremo supermarkete, pa bo vse narobe, ljudje bodo zbegani.

Družba mora postati odporna na ta način, da se bomo zavedali, kaj lahko sami naredimo. Evropska komisija je priporočila, da je treba imeti zalogo za vsaj 72 ur. Pravzaprav bi že v osnovi morali imeti toliko zalog, ne potrebujemo odkrivati tople vode. Tudi po osamosvojitvi smo hiteli zavračati vse, kar je bilo dobro iz prejšnjega sistema. Recimo pozabili smo na sistem splošne ljudske obrambe. Menim, da je treba nekako spet vzpostaviti tisto, kar smo že imeli, saj tople vode ne bomo odkrili. Človek je še vedno človek in zgodovina človeštva je zgodovina vojn. Ne miru. Izkušnje posameznih držav je potrebno implementirati v evropske dokumente. In Slovenija ima veliko izkušenj z neko splošno odgovornostjo, zgodovinske izkušnje. Evropska unija bo pač močna toliko, kolikor bodo močne države v njej, ki vsaka posebej prispevajo svoje zmogljivosti.«

Na koncu je evropski poslanec na vprašanje glede varnostnih izzivov s katerimi se sooča Slovenija in možnostjo poenotenja strateških stališč političnih deležnikov v Sloveniji in Bruslju odgovoril, da se Slovenija  nedvomno nahaja v kompleksnem varnostnem okolju, ki ga zaznamujejo številni izzivi, od geopolitičnih napetosti na vzhodni meji EU ter na Zahodnem Balkanu, migracijskih pritiskov na južni meji, do kibernetskih groženj, podnebnih sprememb in zdravstvenih kriz. Grožnje, s katerimi se soočamo, so hibridne narave, presegle so klasične delitve med notranjo in zunanjo varnostjo ter zahtevajo ne le zmogljivosti, temveč tudi politično enotnost. Ti izzivi po svoji naravi presegajo tradicionalne politične delitve in zahtevajo celosten pristop ter usklajeno delovanje vseh deležnikov. »Ko sem leta 2022 prišel na Ministrstvo za obrambo, smo za raziskave in razvoj namenjali dva milijona, naslednje leto 13 milijonov, zdaj na Ministrstvu za obrambo za raziskave in razvoj namenjajo že 24 milijonov evrov. Raziskave in razvoj so tiste, ki generirajo napredek in generirajo nove projekte s ciljem obuditi ali pa še bolj zagnati slovensko obrambno industrijo. Tudi z obrambno industrijo mi lahko polnimo naš domači BDP. Če bo BDP rastel, bomo lahko potem denar namenili iz tega BDP za druge stvari, se pravi za zdravstvo, za socialo, za vse kar demokratična družba, sodobna družba potrebuje, da ne pustimo nikogar za seboj. Me pa že nekaj časa boli kako banke sedijo na denarju. Imamo ogromno podjetij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, ki jamrajo, da banke ne dajejo denarja za obrambno industrijo. Banke so svojo vlogo odigrale tudi že v preteklosti, ko je bila prejšnja gospodarska kriza, ko je marsikatero podjetje potrebovalo denar za premostitev trenutnih razmer, ga ni dobilo in je propadlo. Danes smo spet tukaj. Mi se preveč fokusiramo samo na to, kaj politika naredi. So še drugi? So banke, ustavno sodišče, in še bi lahko našteval, veliko je teh faktorjev. In seveda zavedanje, da smo v času, v kakršnem smo. Slovenska obrambna industrija se mora vključevati, kajti sredstva, naložena v raziskave in razvoj, generirajo napredek in plemenitijo denar, ki je bil vložen.«

Foto: ICS, Ljubljana