Dijaki, člani EPAS ekipe, so si zaželeli združiti poglede petih generacij – od najmlajših do najstarejših – a z enim ciljem, da z vrednotami, ki jih poseduje Evropska unija, zgradijo mostove med generacijami. Kot so poudarili, se mladim volivcem in državljanom Republike Slovenije vse pogosteje zdi, da so priča prevelikemu vrednostnemu razhodu med generacijami, kar pa jih resnično skrbi, pa je anomija, saj si kot mladi državljani resnično ne želijo živeti v družbi, v kateri splošne norme ne bi veljale. Da pa bi lahko vsi norme upoštevali, moramo najprej graditi na skupnih vrednotah – različne generacije, a povezani v vrednostnem konsenzu.

Beseda je sprva stekla o prednostih Evropske unije in o zavedanju le teh pri mladih. Slovenija je članica Evropske unije od leta 2004 in od takrat deležna marsikatere ugodnosti, ki jo članstvo prinaša. »Bi pa rekel, da se morate mladi tudi sami angažirati pri družbenih vprašanjih, tako vprašanjih v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji in na ta način tudi prispevati k razvoju naše družbe. In zagotovo imate danes neomejene priložnosti študirati v drugih državah Evropske unije. Ampak bistveno je res, da ste aktivni, da se zanimate. In današnja okrogla miza je že eden izmed takih dogodkov, ki lahko k temu pripomorejo,« je svoje uvodne misli sklenil evropski poslanec Marjan Šarec.

Na vprašanje ali Evropa deluje po načelu »tukaj in zdaj« in ali je res usmerjena v prihodnost in trajnost je poslanec izpostavil, da je v življenju tako, da se velikokrat srečata teorija in praksa, izid pa ni vedno v korist teorije. S tem je ciljal na raznorazne neuspele ali pa nepremišljene projekte, ki so sprva v teoriji kazali na nekaj odličnega, a se v praksi izkazali za čisto nasprotje. »Zdi se, da Evropska unija pada iz ene krize v drugo, tako kot tudi svet. Najprej smo se pred skoraj petimi leti soočili z vojno v Ukrajini. Potem je prišla kriza že sama po sebi, s tem, ko je bil izvoljen Trump. In danes imamo porušen nek ustaljeni svetovni red, Evropska unija pa je tukaj, kot da bi iskala nek svoj prostor pod soncem.«

Na koncu okrogle mize so se mladi spraševali o pripravljenosti Evropske unije na nove varnostne izzive in kako v takem okolju mladim sploh zagotoviti občutek varnosti in stabilne prihodnosti. »Govorimo torej o odpornosti Evrope, odpornosti Evropske unije, ki pa seveda ni poceni. In tu seveda nastane problem, saj se ljudje zavedajo, kako potrebne so investicije v varnost šele, ko pride do najhujšega,« je poudaril evropski poslanec Marjan Šarec in nadaljeval: »Koliko smo pripravljeni, je ta hip pravzaprav težko reči, ker smo dejansko spet pri teoriji in praksi. In v praksi pač vidiš, če kriza pride, koliko si dejansko pripravljen. Ampak Evropska unija se zagotovo zaveda, da mora sama več vlagati v svojo varnost. Pri tem niti ni tako pomembno kako, ali govorimo o skupni Evropski vojski, kako jo poimenujemo in podobno. Bistvo je, da vsaka država sama poskrbi, da bo dovolj močan člen v tej verigi, ki se ji reče kolektivna varnost. Vidimo pri Zvezi NATO, da zadeve postajajo drugačne, saj tisti, ki je pravzaprav največji v NATU, dela zdraho ves čas. Velike sile, ki bi morale biti najbolj odgovorne za kolektivno varnost, se obnašajo pravzaprav najbolj neodgovorno. In zato mora Evropska unija sama poskrbeti za svojo varnost. Seveda to ne pomeni, da bo Slovenija zdaj nakupila na primer 500 tankov, ampak to pomeni, da mora Slovenija delati na tistem, kjer je dobra. To pa pomeni proizvodi z visoko dodano vrednostjo, znanje, kajti bojevanje se tudi rapidno spreminja. Se pravi, pošiljamo stroje namesto človeka, kajti v Evropski uniji mora biti ali pa tudi je vrednota človeško življenje.«