Črna gora se sooča s klasično situacijo, kjer je dolgo, kar 30 let, vladala ena politična opcija, ki je hkrati zaslužna za samostojnost države in vstop v zvezo NATO, a hkrati pušča za seboj zapuščino nakopičenih problemov, za katere sama ni znala najti rešitev, v dobršni meri pa jih je tudi sama ustvarila. Sedanja vladajoča koalicija je zelo raznorodna in tako podvržena mnogim usklajevanjem in sprejemanju kompromisov. Tako, vsaj po mojem mnenju, nikakor ne moremo reči, da v Črni gori ni demokracije. Tudi pluralnost medijev je na bistveno višji stopnji, kot to lahko spremljamo v soseščini. Vladajoča koalicija je ob konstruktivnem sodelovanju parlamentarne opozicije v letu 2024 dosegla znatne uspehe in sprejemala zakone, ki so bili nujni za zapiranje poglavij. Črna gora je zaprla 3 poglavja od predvidenih 4, kar je vseeno treba jemati kot uspeh. Poglavje, ki je začasno zamrznjeno zaradi nestrinjanja Hrvaške, tako ostaja na mizi. Če sem na začetku omenjal zgodovino, je prav to poglavje tisto, ki ima korenine v zgodovini obeh sosednjih držav. Po mojem mnenju nepotrebno, ampak verjamem, da se bo tudi to rešilo v skladu z evropskimi vrednotami, ki so pravzaprav temelj vsega in »raison d’etre« celotne Evropske unije.
Vladajoča koalicija zagotavlja, da bo nadaljevala s sprejemanjem zakonov, ki prinašajo nujne spremembe za približevanje Evropski uniji in s tem zapiranje pogajalskih poglavij. Vstop v Evropsko unijo uživa visoko podporo črnogorske javnosti, tako kažejo rezultati javnomnenjskih raziskav. Zagotovo je to še dodatna stimulacija za vladajočo politiko, da vztraja pri reformah in zakonih, ki so pogoj zanje.
Za dobro delovanje države je nujno, da funkcionirajo tudi lokalne skupnosti, kar pa je zdaj oteženo zaradi volilne zakonodaje, ki ne predpisuje volitev na isti dan po celi državi, temveč v vsaki občini različno. To povzroča politična trenja, ki imajo zaradi velikosti države in njenega števila prebivalcev vpliv na celotno državo. Hkrati pa zmanjšuje operativnost občin in države. V zakonodaji bi bilo potrebno opredeliti še druga odprta vprašanja o načinu volitev.
Pomembno je omeniti še pravosodje, ki se mora vzpostaviti kot neodvisna veja oblasti, kajti ena izmed velikih težav Črne gore je spopad s kriminalom in korupcijo. Ne bi bilo pošteno reči, da se s tem spopada samo Črna gora, kajti nobena država ni imuna na tovrstne pojave. Razlike med državami pa obstajajo v načinu spopadanja s temi zadevami. V pogovorih z oblastmi sem zaznal visoko stopnjo zavedanja o navedeni problematiki, kar je dobro.
Seveda bi veljalo omeniti še mnogo drugih področij, vendar gre v tej fazi za osnutek poročila, kar pomeni, da bo do dokončnega sprejetja poročila vnesena še dodatna vsebina. Moj splošen vtis je, da volje za nadaljevanje evropske poti ne manjka, je pa treba paziti, da dnevno politično dogajanje (ki je po mojem mnenju posledica velikega števila strank in vsaka išče svoj prostor pod soncem) ne bi ogrozilo sprejemanja nujne zakonodaje za zapiranje poglavij. Zakonodaja pa mora biti čim bolj učinkovita in ne sme podleči skušnjavi, da bi bila zgolj »kozmetična«. Predvsem pa mora Črna gora izhajati iz svoje bogate in v večini slavne preteklosti ter se zavedati, kaj vse je dosegla. Kot samostojna in neodvisna država brez nepotrebnega kompleksa majhnosti ima vse možnosti, da v tem mandatu evropskih institucij vstopi v EU.