Na pogovorih oziroma razpravah v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta se dijaki šol, vključeni v program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS), postavijo v vlogo odločevalcev in predstavijo svoje predloge ukrepov na področju izbrane evropske politike. Dijakinje in dijaki devetih srednjih šol oziroma gimnazij so kot najbolj perečo temo izpostavili stanovanjsko problematiko in ponudili vpogled v njihova razmišljanja o problemih in rešitvah.  Vsi so se strinjali, da so cene najemnin oziroma nepremičnin zelo, zelo visoke in da si povprečen mladi posameznik to težko oziroma nemogoče privošči. Probleme med drugim vidijo tudi v nizkih plačah in nesigurnih oblikah zaposlitve, pomanjkanju dostopnih stanovanj (regulacija Airbnb) oziroma strogih pogojih za najem.

V razpravi so ponudili kar nekaj rešitev kot so povečanje investicij v študentske domove in neprofitna stanovanja, širšo implementacijo uspešnega Dunajskega stanovanjskega modela, nižji davek na dobiček od nepremičnin, določbo fiksnih cen mesečne najemnine stanovanj, oddajanje polno opremljenih stanovanj, saj delno opremljena prinesejo le dodatne stroške, optimizacijo obstoječih stanovanjskih kapacitet tudi v smislu medgeneracijske izmenjave, stanovanjsko zadružništvo, ki po njihovem mnenju zagotavlja vmesno obliko stanovanjskega razmerja med tradicionalnim najemom in lastništvom, regulacijo cen najemnin in davke na prazna stanovanja v univerzitetnih mestih, uvedbo več finančnih spodbud za mlade in uvedbo starostno določenih popustov pri najemu stanovanj. Dijakinje in dijaki menijo, da ima Evropska unija priložnost sprejeti bolj ambiciozne ukrepe za podporo mladim in njihovi finančni stabilnosti. Potrebne so ne le nacionalne rešitve, ampak tudi skupni evropski okvirji, ki bodo mladim omogočili lažji dostop do stanovanj in s tem boljše možnosti za samostojno življenje in uspeh.

Da je stanovanjska problematika resen in pereč problem se je z dijakinjami in dijaki strinjal tudi evropski poslanec Marjan Šarec. »Stanovanjska politika zadeva široko in kompleksno področje stanovanjske problematike, od najemnih razmerij, stanovanjske gradnje do nepremičninskega trga. Vsekakor se bomo kot družba morali resno spopasti s to problematiko, ne samo kot lepe besede v predvolilnem času, ampak našim zanamcem omogočiti normalno življenje. Slovenija še vedno nima celovitega nepremičninskega davka, kratkoročna oddajanja so pospešila rast cen in odvzela dobršen del stanovanj, primanjkuje ugodnih posojil in spodbud za mlade ter socialno šibkejše skupine (malo javnih najemnih stanovanj), imamo popolnoma neustrezne evidence in pomanjkanje podatkov o realnem številu praznih stanovanj. Kar hočem povedati je, da nimajo vsi bogatih staršev, ne dobijo vsi nepremičnin, nekateri ali pa velika večina mora začeti iz nule. Mladim je treba pomagati, da bodo videli in verjeli, da se da in da jih poslušamo in slišimo.

Kar se tiče Evropske unije, je bil decembra 2024 ustanovljen Posebni odbor za stanovanjsko krizo v Evropski uniji, katerega glavni cilj je predlagati rešitve za dostopna, trajnostna in dostojna stanovanja za vse evropske državljane. V EU se zavedamo, da je stanovanjski trg v zadnjih nekaj letih nekoliko ušel izpod nadzora. Stanje je resnično zaskrbljujoče, predvsem glede dostopnosti stanovanj, saj mora veliko Evropejcev danes porabiti skoraj polovico svojega dohodka samo za stanovanjske stroške, bodisi za najemnino ali hipotekarni kredit. To pomeni večjo revščino in naraščajoče težave za tisoče, pravzaprav milijone gospodinjstev po vsej Evropi. Zato bo potrebno med drugim pripraviti pregled trenutnih stanovanjskih potreb v različnih regijah in družbenih skupinah, zlasti med nizko- in srednje dohodkovnimi skupinami, analizirati obstoječe ustrezne politike na ravni EU, držav, regij in lokalnih skupnosti, oceniti, ali je trend cen stanovanj in najemnin ustrezno upoštevan v kazalnikih življenjskih stroškov in povezanih politikah, pripraviti pregled in oceniti učinkovitost javnih in zasebnih sredstev EU in držav članic, vključno z obstoječimi skladi EU, namenjenimi dostojnemu, trajnostnemu in dostopnemu stanovanjskemu prostoru ter odpravi brezdomstva, analizirati sistemske težave na trgu kratkoročnih najemov in njihov vpliv na razpoložljivost dostopnih stanovanj na posebej prizadetih območjih ter podati ustrezne predloge, oceniti politike in zakonodajne predloge, potrebne za izboljšanje zagotavljanja in dostopnosti dostojnih, trajnostnih in dostopnih stanovanj.« 

Kot je zaključil evropski poslanec Marjan Šarec je dejstvo, da zakonska sprememba ne bo rešila stanovanjske problematike oziroma problematike visokih najemnin. »Tržni sistem je tržni sistem v dobrem in slabem. Pa ne rečem, da vlada ne sme pomagati. Seveda mora pomagati gospodarstvu. Komu pa bo pomagala, če ne gospodarstvu? Ker brez delujočega gospodarstva ni države, ni samostojnosti, ni neodvisnosti. Se pa v naši družbi premalo zavedamo, da nobena stvar ni sama zase. Vse je povezano. Potrebne bodo tudi druge rešitve, kot so ustrezna stanovanjska politika, gradnja več stanovanj ter ustrezne davčne rešitve na tem področju. Kot na vseh področjih je treba problem gledati celostno in začeti stvari reševati pri temeljih.«