Letošnji dan državnosti je bil v Mestni občini Ptuj še posebej slavnosten, saj so poleg obeležitve 34. rojstnega dne naše države obeležili tudi 170 let neprekinjenega delovanja Pihalnega orkestra Ptuj, ki je v kulturnem programu predstavil svoj zares bogat repertoar. 

Evropski poslanec Marjan Šarec je v slavnostnem nagovoru spomnil na takratni pogum in enotnost državljank in državljanov, prav enotnost, volja in pogum pa so bili potrebni tudi za dolgoročno delovanje Pihalnega orkestra Ptuj. 

»Spoštovana gospa županja, spoštovani poslanec, spoštovani visoki gostje, drage gospe, cenjeni gospodje. Danes smo se srečali tukaj na ptujski tržnici, da bi počastili prihajajoči največji praznik naše samostojne države. Največji praznik, ki nam je omogočil, da smo postali samostojna, neodvisna država, da smo stopili v družbo narodov, ki imajo svoj jezik in tudi svojo državo. Pot do samostojnosti zagotovo ni bila lahka in samostojnost dolgujemo pogumnim ljudem, ki so vedeli, da življenje v dotedanji Jugoslaviji za slovenski narod ni več mogoče. Da slovenski narod v nekdanji državi ne more več živeti po svojih željah, da je utesnjen in da je spričo nacionalizma, ki se je budil v drugih republikah, čas, da odide na svoje. Zagotovo se na Trgu republike, ko je bila prvič razobešena slovenska zastava, ni vse skupaj začelo, ampak so priprave potekale že mnogo prej. Decembra praznujemo plebiscit, ko se je velika večina, lahko rečemo skoraj vsi državljanke in državljani tedanje Slovenije, odločili, da bomo, da želimo živeti v svoji državi in da bomo tudi živeli. Bili so še drugi dogodki, ki so pripeljali do tistega slavnostnega večera 1991, ko je bila prvič izobešena nova slovenska zastava, ko se je praznovalo na ulicah in trgih, ko je bil v zraku zanos, ko smo bili polni veselja. Tudi tisti, ki takrat nismo bili neposredno tam, se vsak od nas spominja, kje je takrat bil. Kako je osamosvojitev doživljal in kako mu je bilo toplo pri srcu. Da bomo Slovenke in Slovenci dobili svojo državo. Seveda niso vsi verjeli. Bilo je mnogo skepticizma. Bilo je mnogo oklevanja, a bil je pogum. Bilo je srce in bila je volja. In osamosvojitev ni bila zasluga samo nekaterih posameznikov, ampak lahko ponosno rečemo, da je zasluga celotnega naroda, vseh Slovenk in Slovencev, ki so zlasti naslednji dan, ko se je začela vojna, bili pogumni, a hkrati so se bali, ali pa smo se bali, kaj se bo zgodilo. Bodo letalski napadi? Nas bodo napadli tudi z orožji? Ampak nihče ni bežal. Slovenke in Slovenci so pokazali pogum in vztrajali. In k sreči je bila vojna kratkotrajna. Ampak tudi ta vojna je imela žrtve in vsaka žrtev je preveč. In kdor danes zaničuje dejanje slovenske osamosvojitve, kdor skuša zmanjševati pomen slovenske osamosvojitve, ta se seveda ne zaveda resnosti tedanje situacije. Zato je treba jasno povedati, da kljub temu, da je bilo žrtev relativno malo, so bile darovane na oltar domovine, da mi danes lahko živimo v samostojni Sloveniji, da smo del Evropske unije, da smo del vseh svetovnih integracij in da smo Slovenci zastopani po vseh pomembnih pozicijah. Evropska unija je zveza narodov, ki zagotovo ni idealna. Ampak spomnimo se, kako smo si takrat to želeli. Takrat smo rekli Evropa 92, še celo na Eurosongu je zmagala pesem s tem naslovom. In to je bilo takrat pravzaprav nepredstavljivo. Leta 2004 smo končno dosegli te sanje in postali člani Evropske unije in tudi to dolgujemo tistim, ki so bili leta 1991 pogumni in se niso bali misliti, da je Slovenija lahko neodvisna in samostojna in da je lahko v družbi svobodnih narodov, kar danes tudi smo. Narodi, ki so se še med drugo svetovno vojno tolkli med seboj, danes živijo v eni zvezi, sodelujejo. Čeprav ta zveza ni idealna, je seveda še vedno tisočkrat boljša, kot če ne bi bili del Evropske unije. Zlasti za majhne narode je to lahko usodno. Kajti ne pozabimo, pred osemdesetimi leti se je končala druga svetovna vojna in s strani večjih narodov smo bili zaničevani skozi stoletja, zlasti v dvajsetem stoletju. Zato tisti, ki govorijo, da bi nam bilo bolje brez Evropske unije, seveda nimajo prav in se ne zavedajo pomena naše pozicije v Evropi in svetu. Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, želim, da bi tudi v naprej lahko praznovali v miru, kajti mir je največja vrednota, ki jo lahko človeštvo ima. In prav mir je danes ogrožen, največkrat zaradi posameznih egov v prestolnicah držav, ki zase mislijo, da so večje, da so bolj pomembne od drugih. In zato je za Slovence še kako pomembno, da smo v družbi narodov, ki si prizadevajo za mir in da si tudi sami vsak dan za to prizadevamo. Zlasti pa politika. Kajti slovenska politika je bila vedno miroljubna. Želim vam lepo praznovanje največjega praznika naše domovine. Želim vam, da bi se vedno zavedali, kaj smo Slovenke in Slovenci, kaj smo dosegli in kaj lahko še dosežemo, če bomo držali skupaj. Ne pravim, da ne smemo imeti med seboj razlik, zagotovo jih imamo, smo člani različnih strank, smo različnih mišljenj in nikakor ne moremo vsi misliti enako. Lahko pa sodelujemo. Lahko delamo skupaj in predvsem delamo za Slovenijo in za mir. Iskreno čestitam tudi Pihalnemu orkestru Ptuj za častitljivi jubilej 170 let, kar ni malo. želim vam prijeten večer. Naj živi Republika Slovenija. Hvala.«