Na pogovorih oziroma razpravah v organizaciji Pisarne Evropskega parlamenta se dijaki šol, vključeni v program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta (EPAS), postavijo v vlogo odločevalcev in predstavijo svoje predloge ukrepov na področju izbrane evropske politike. Dijakinje in dijaki dvanajstih srednjih šol oziroma gimnazij so tokrat kritično, odgovorno in z mislijo na prihodnost razmišljali o Ruski agresiji na Ukrajino, ki traja že 5 leto. Ali bo vojna prerasla v dolgotrajen »zamrznjeni konflikt«, ali obstaja realna možnost za pravičen in trajen mir? Bodo vprašanja glede ozemlja, varnostnih jamstev in prihodnje vloge Ukrajine sploh kdaj rešena?

Na začetku je evropski poslanec Marjan Šarec na vprašanje ali bi lahko zmanjšan fokus ZDA na Ukrajino okrepil vlogo Evropske unije kot vodilnega akterja v podpori Ukrajini in morebitnih mirovnih pogajanjih odgovoril, da je največja ironija vsega v tem, da se pogovarjamo o prihodnosti mladih, medtem ko svet vodijo stari ljudje – Trump, Putin, Ši Džinping, von der Leyen. »Vsi so mislili, da bo Kijev padel v prvih dneh, kot je bilo tudi planirano, tako da mislim, da je bilo v tistem času zamujeno kar se pomoči tiče, saj s skoncentrirano pomočjo lahko prebiješ fronto, po kapljicah pa le vzdržuješ stanje. ZDA ne samo, da ne pomaga Ukrajini, ali pa Trump, govorimo rajši o Trumpu, ne samo, da ni pomagal Ukrajini, on se je postavil na stran Rusije s svojimi začetnimi dejanji. Zdaj se ne ukvarja več veliko z Ukrajino, ker se ukvarja z Iranom. In osebno trdim, da je bila zadnja uspešna invazija ZDA Normandija in potem deloma Koreja v petdesetih letih. Vse kasneje so bile neke akcije, Prašičji zaliv na Kubi, pa Vietnam, pa še druge zadeve, ki so zelo dvomljivega slovesa. In ta nora politika sedaj, ki se dogaja tudi v zvezi z Iranom, ki bo vplivala na celoten svet, jo je težko označevati in težko tudi analizirati. Danes imajo satiriki težave, ker je politika postala samo malo večja satira in to, kar gledamo v svetovnem merilu, svetovne voditelje, kako se danes komunicira, kako se danes vodi politika, to je pravzaprav nezaslišano. In tudi vam, mladi generaciji, je to zelo slabo sporočilo. Ukrajinska vojna traja že peto leto. In zagotovo ta vojna ni legitimna. In zagotovo je Ukrajina tukaj žrtev. To je brez dvoma, kajti meje spreminjati s silo je nedopustno. Nenazadnje smo Slovenci narod, ki imamo kar dobre izkušnje z našimi sosedi v preteklosti. Zato se mi ne zdi smiselno govoriti o izstopu iz Evropske unije in da je nepomembno, da smo del zveze Nato. Spomnimo se kaj je dejal Putin. Putin je rekel, da države, ki so bile nekoč del večjih držav, nimajo pravice do obstoja. In Slovenija je tudi bila del večje države, nekdanje Jugoslavije. Zato ne bi dajal takih hvalospevov Rusiji in Putinu, ker ta politika ni prijazna do takšnih narodov. Ampak Slovenci imamo vedno neko težnjo, da hvalimo Putina, pa hvalimo Trumpa, pa Hrvate, pa Thompsona. Premalo pa se zavedamo, da smo svoj narod, ki je preživel v vseh viharjih zgodovine, ki je ohranil svoj jezik, ki je ohranil svojo samobitnost. In tega se zavedajmo. In zato je podpora Ukrajini pomembna, ker Ukrajina je v tem hipu tista, ki je napadena. Tudi Kitajska opazuje, kako potekajo zadeve, zato je res težko v današnjem svetu dati kakšen pameten komentar, ker pravzaprav so velike sile, ki bi morale biti najbolj odgovorne za svetovni mir, za red v svetu, prav velike sile se obnašajo najbolj otročje.«

Sledila je razprava, kjer so dijakinje in dijaki ponudili svoja razmišljanja o dogajanju v Ukrajini – podpis mirovnega sporazuma, premirje in nova pogajanja, okrepitev diplomacije in dialoga, povečanje humanitarne pomoči,  sankcije in pritisk na agresorja, podpora beguncem in migrantom, dolgoročna stabilnost in preprečevanje konfliktov. Med predlogi je bilo slišati naj Ukrajina postane vojaško nevtralna država, v zameno pa naj se ji omogoči polnopravno članstvo v EU. Dijaki ene izmed sodelujočih šol so predlagali, da bi se Rusija morala odreči okupiranim ozemljem, kar pa ne pomeni, da bi morala pustiti vse ruske državljane pod ukrajinsko oblastjo. Ena rešitev se kaže že pri nas in to so manjšinska območja. Ukrajina bi lahko določila ruska manjšinska območja in za ta območja namenila nekaj predstavnikom ruske manjšine sedeže v ukrajinskem parlamentu. Eno od pravil pri tem posegu pa bi bilo, da bi te poslanci lahko odločali le o zakonih ali pravilih, ki bi lahko veljali za te določene regije.

Evropski poslanec Marjan Šarec je pohvalil trud dijakinj in dijakov in potrdil, da so nekatere njihove ideje dobre in nakazujejo predloge nekoga, ki ni politik, ki bi rad živel v miru, ki bi rad ta svet ohranil pri življenju. Je pa na celotno zadevo treba pogledati širše, tudi zgodovinsko. »Putin pa je, kot sem že prej rekel, star kolikor je, in gleda samo še na zapuščino, torej na to, kaj bo zapustil. In zagotovo si želi biti v zgodovini tisti, ki je pridobil novo ozemlje oziroma tisti, ki je vrnil nekdanjo slavo. Razpad Sovjetske zveze je zanj in z ruskega vidika geostrateška katastrofa, zato poskuša on biti tisti, ki bo povečal ozemlje in vrnil nekdanjo slavo.«

»Kar se tiče mirovnih sporazumov moramo vedeti, da ne smemo pozabiti tudi sovraštva, ki je nastalo med dvema narodoma zaradi norih politikov. Mi vemo iz naše zgodovine ali pa balkanskega območja med Hrvaško in Srbijo. To so globoke in globoke rane in te globoke rane med narodoma bodo zagotovo trajale še desetletja, tako da ne moremo zanemariti tudi tega vidika tega konflikta. Zato se Ukrajinci ne morejo kar predati, tako kot se tudi nenazadnje naši predniki leta 41 niso ali pa se nismo leta 91.«

Prav tako je evropski poslanec poudaril, da težko govorimo o zmagi Rusije nad Ukrajino, zlasti ko pogledamo koliko časa traja, koliko je žrtev, kje je danes Rusija in kaj je dosegla. Nekaj je ruska propaganda, povsem nekaj drugega pa je realnost.