Na povabilo evropskega poslanca Marjana Šarca (Renew Europe) je Slovenijo obiskal ruski demokratični opozicijski voditelj, novinar, nekdanji župan moskovskega mestnega okrožja Krasnoselski in eden zadnjih, ki je na volitvah premagal Putinovo stranko, Ilja Valerievič Jašin. O tem kakšna je politična, družbena in varnostna realnost v Rusiji, kako deluje Putinov režim od znotraj, o dezinformacijah in ruskem hibridnem delovanju, je danes skupaj s strokovnjakom s področja odpornosti ter nacionalne in mednarodne varnosti dr. Damirjem Črnčecem spregovoril na posvetu z naslovom Rusko hibridno delovanje in dezinformacije – nova evropska in slovenska varnostna realnost.

Moderatorka, vodja Trivelis Inštituta za obrambo, varnost in odpornost, Katja Geršak, je skupaj z gostoma skušala orisati, kako razumeti Rusijo danes – ne le kot zunanjo varnostno grožnjo, temveč kot politični sistem, katerega notranja logika neposredno oblikuje njeno zunanjo politiko in vpliva na varnost Evrope in Slovenije. Kot je poudaril osrednji gost posveta Ilja Jašin, se je politični režim v Rusiji zelo spremenil. Nekoč so ljudje lahko svobodno izražali svoja mnenja, lahko so sodelovali, celo zmagovali na volitvah, protestirali. Potem pa je korak za korakom Putinov režim to začel uničevati. »Glavna zabloda, ko analiziramo realnost Putinovega režima je, da mnogi politiki na Zahodu mislijo, da se je treba s Putinom preprosto dogovoriti. Dajte, dajmo mu to, kar si želi. In potem se bo Putin pomiril. Preprosto dajmo mu Donbas, za katerega se bori že štiri leta, in bomo pritisnili na Zelenskega, da mu odda Donbas in bo potem vsega konec. Ne, moji prijatelji. Tam se bo vse to šele začelo, kajti svetovni pogled agresorja se nikoli ne konča. To vedno vodi v eskalacijo agresije, v eskalacijo vojne. Mi moramo razumeti Putinovo motivacijo. On ne potrebuje Donbasa. On niti ne potrebuje Ukrajine, njegov realen cilj je sprememba svetovnega reda. Njegova naloga je, da zlomi trenutni svetovni red in vzpostavi nov red, v katerem bodo tri države, ki se bodo med sabo dogovorile, in si ves svet delile na svoje interesne sfere. To je prava Putinova ambicija, zato se on bori v Ukrajini. In to je tudi smisel hibridnih napadov in pritiska na Evropo, ki ga Putin vrši.«

Prav tako je opozoril, da majhne države kot so Ukrajina, Slovenija, v tej novi ureditvi ne bi imele pravice do suverenosti, povedano drugače, katera koli država, ki podpira Putina, hkrati podpira tudi ukinitev suverenosti lastne države. Po mnenju Jašina Putin gleda na združeno Evropo kot na eksistencialno grožnjo Rusiji. Njegov cilj je zrušiti enotnost Evrope, podreti Evropsko unijo, zato so njegovi hibridni napadi usmerjeni na evropske inštitucije. Evroskeptiki, ki vztrajajo na izhodu, ki želijo, da bi njihove države izšle iz Evropske unije, so Putinovi zavezniki.

Ilja Jašin je optimističen glede obojestransko koristnega in zagotovljenega miru med Rusijo in Evropo, saj je to strateško koristno za Rusijo in Evropo. »Skupni cilj ruske demokratične opozicije je oblikovanje normalnega, demokratičnega režima, kjer se lahko oblast normalno menja. Kjer je Rusija svobodna, mirna proti imperialistična država. A ta boj plačujemo z zapori, z življenji. Danes govorimo o hibridnih metodah tega boja proti Evropi. In želim, da bi razumeli te metode, ki se uporabljajo proti Evropi danes. Vse metode agresije, informacijske tehnologije, črni negativni »piar«. Vse to je bilo uporabljeno na nas. Putin ne more odstraniti kandidatov na evropskih volitvah, v Rusiji pa je to naredil vsakič, ko nas je registriral. A smo vseeno zmagovali na volitvah in zato nas je Putin preprosto odstranil. Zato podajamo svoje izkušnje, dajemo svoje znanje in podajamo svojo roko, da bomo zaščitili Evropo pred hibridnimi nevarnostmi iz Kremlja. Zato, ker to koristi nam, da bi bila Evropa močna, da bi bila Evropa enotna. Nam je koristno, da bi bila Evropa takšna, da lahko ustavi Vladimirja Putina.«

Z vojno v Ukrajini se je nepovratno spremenilo dojemanje Rusije v Evropi in dojemanje naše varnosti. Kot je poudaril dr. Damir Črnčec bo vojna izčrpavanja tako za Ukrajino kot za Rusijo trajala še naprej. »Ruska agresija na Ukrajino. Grenko spoznanje v Evropi. Streznitev, počasna konsolidacija, razumevanje in skupen pristop Evropske unije in zveze NATO, ki je nekako omogočil Ukrajini, da je seveda tudi preživela na bojišču. Najprej seveda z lastnim bojem in nato z evropsko finančno pomočjo. Seveda, vse to se spremeni z novo realnostjo, ki se ji reče sprememba ameriške administracije.«

Potrdil je navedbam Ilje Jašina, da je treba jasno ločiti med Rusijo kot državo in Putinovim režimom, podobno kot se je v Sloveniji v 90. letih ločevalo med Srbijo in politiko, ki je vodila agresijo. »Definitivno pa se strinjam s tem, da seveda prave varnosti Evrope, ali pa v Evropi, ni brez tega, da je Rusija za mizo. To je torej realnost in od tega ne moremo bežati. Kako se tega lotevamo? Na kakšen način? Menim, da je zelo pomembno sporočilo, ki ga je Evropska unija poslala konec lanskega leta – imeli smo drone na letališčih, velik pritisk po Evropi skozi kibernetske napade, drone, ki so povzročili ekonomsko škodo, zavirali letalski promet in tako dalje. Vse to je nekako bilo povezano z odločanjem na ravni Evropske unije o tem, kaj narediti z zamrznjenimi ruskimi sredstvi v Evropi.«

Kljub notranjim razhajanjem in počasnejšemu odločanju je po Črnčecevih besedah to dokaz, da Evropa razume resnost položaja. Pluralne demokracije sicer delujejo počasneje, vendar so pokazale, da zmorejo sprejemati ključne odločitve. Odprto pa ostaja vprašanje epiloga vojne, morebitnega razpada ali balkanizacije Rusije, saj bi se ob tem postavilo vprašanje nadzora nad ogromnim ozemljem, v ozadju pa je prisotna tudi Kitajska, ki v svojih medijih vse pogosteje odpira temo zgodovinskih ozemelj v Aziji.

Ruski demokratični opozicijski voditelj Ilja Jašin je današnji posvet sklenil z mislijo, da se mora Evropa zavedati svoje moči, hkrati pa ne sme pozabiti, da ukrajinska vojska ne ščiti samo ukrajinskih meja in ukrajinske suverenosti, ampak ščiti Evropo, saj je ukrajinska vojska evropska vojska. Temu je pritrdil evropski poslanec Marjan Šarec in še enkrat izpostavil, da ne smemo enačiti Putina in Rusije. »Obstaja tudi drugačen, morda bolj realen svet, kot nam ga slika propaganda. Ne pozabimo, da je imela Slovenija pred to vojno dobre odnose z Rusijo. Leta 2022 pa se je zgodila prelomnica, rdeča črta, kajti agresija na drugo državo, zlasti pa na drugo slovansko državo, in poskus nasilnega spreminjanja meja – tukaj pa moramo reči odločen ne. Meja se s silo ne sme spreminjati. Ne bodimo žrtve propagande, ampak razmišljajo s svojo glavo, predvsem pa se ne prepirajmo med seboj, za koga smo, za Trumpa, za Putina ali še koga. Predvsem smo za Slovenijo. Slovenijo v okviru Evropske unije, kajti brez Evropske unije danes zagotovo ne bi bili tam, kjer smo. Zagotovo pa smo tudi članica zveze NATO in prav je, da tako tudi razmišljajmo. Agresija se mora končati in agresija nikoli ni in ne sme biti odgovor.«